Doba:
V severovzhodni steni cerkve je vzidan rimski nagrobnik In. It. X, 4, 313 = CIL V, 712. Prijatel 4, 1855, 347. Po Arch. Triestino 18, 1892, 39, je bil baje najden skupaj z napisoma iz Gorjanskega in Ivanjega grada v nekem opuščenem rimskem kamnolomu pri Volčjem gradu (Boll. Soc. Adr. 7, 1882, 108). V Volčjem gradu so videli tudi ostanke rimskega obzidja (Arch. Triestino 3, 1872 - 75, 54).
Prazgodovinsko gradišče leži na ploski vzpetini severozahodno od Volčjega gradu. Stara cesta v Komen ga prečka po daljši osi. V razloček od drugih kaštelirjev ne stoji na hribu, ampak je zgrajen na komaj zaznavni vzpetini. Vendar ohranjeni okopi kažejo, da so ga dobro utrdili, predvsem na jugozahodu in severovzhodu, saj so na drugih stranicah onemogočali lahek dostop udori in kraške dolinice, zato je tam zadostovalo navadno obzidje. Na naravno nezavarovanih stranicah na severu in jugu je bilo dvojno obzidje, dolgo 220 m, razmik je bil 40 in 38 m. Tako je ves obseg nasipa 850 m, medtem ko notranji okop meri 680 m. Spričo tega, da je bila obramba te postojanke odvisna le od umetno narejenih utrdb, je razumljivo, da so nasipi močni - samo obzidje je debelo 2 m - in so še danes 2 do 4 m visoki. Ruševine okopov so široke 8 do 15 m in nam kažejo, kako veliko je bilo v prazgodovini. Množina lončenih črepov na površju dokazuje daljšo naseljenost (Marchesetti, Castellieri [1903] 46).
