Doba:
Na 799 m visokem vrhu pri Golcu, kjer so ruševine srednjeveškega gradu, je našel Marchesetti, Castellieri (1903) 82 ss, tab. IX, 10, zelo dvomljive ostanke prazgodovinskega gradišča. Na vrhu hriba so namreč ruševine gradu in vodnjaka, sedem do osem metrov nižje pa je ohranjen krožni nasip, visok 1, 5 m in dolg 170 m, z obrambnim jarkom. Spričo ostankov apnenega veziva je verjetno kasnejšega izvora. Prav tako so mlajši tudi lončeni črepi z rdečim loščem. Dobrih 20 m nižje so na manjši ravnici ostanki neke kapele.
Zahodno od Golca naj bi na prelazu "Velika vrata" (764 m) (po MHK 3, 1890, 191) stala rimska utrdba, in sicer ob antični cesti iz Vodic, ki se je pri Obrovu priključila na itinerarsko cesto. Zahodno od Velikih vrat so našli na ledini Rimič rimske novce, mozaična tla in opeko.
