Doba:
Na ledini Obešenca, last posestnika Magajna, in v kraški dolini severno od tod, so našli kremenčeve in ahatne odbitke z jasnimi sledovi obdelave. Posebno številni so bili ti odbitki ob nekem nepresihajočem kalu. Verjetno so iz kamene dobe. - Na isti ledini je izkopaval Moser (MZK 19, 1893, 67 ss) jeseni 1892, in sicer ob "stari cesti" - antični itinerarski cesti Tergeste - Tarsatica - 250 m južno od sedanje ceste iz Materije v Kozino, in našel antične ostaline. Tu je lastnik že pri krčenju zasledil drobce lončenine in steklenine, železne predmete, kosti in oglje. Antične najdbe so predvsem iz obdelanih površin te ledine, zasajenih z jablanami. Plast s starinami leži pod 15 - 20 cm debelim slojem humusa. Moser je pri izkopavanjih dobil poleg novca Hadrijana in Faustine še drobce oljenk, amfor, terre sigillate, steklenine, železne nože in škarje za striženje ovac, tečaje in okove za vrata, žeblje raznih oblik itd.
Po podatkih vikarja A. Pahorja je našel neki kmet v bližini veliko obdelano kamnito ploščo, pod njo pa lončenino, okrasne pridatke, novce, sekire, lopate in podkve. Tik ob tem so našli z opeko prekrit žgan grob, v njem solznico in bronast novec. Že pred tem so tu našli kamnito žaro visoko 35 cm in z 29 cm širokim premerom odprtine. V njej sta bila steklena žara, napolnjena s sežganimi kostmi, in ukrivljen nožiček. - S te ledine so znane tudi najdbe kasnejših obdobij. Spričo naštetih najdb je Rutar, LMS 1891, 199, domneval, da je stala tu postaja Ad malum.
