Doba:
Nad Grižami je na vrhu hriba prazgodovinsko gradišče z enojnim obzidjem obsega 420 m. Obdaja ga nasip iz debelih skladov kamenja, visok 1,5 m in širok 8 - 10 m, zlasti močan na severozahodni strani, kjer so tudi ostanki prvotnega 3,30 m debelega zidu (Marchesetti, Castellieri [1903] 54 in tab. V, 6).
Vrhu dveh sosednjih vzpetin sta dve gomili; ena je 1 m visoka in ima obseg 12 m, druga delno prekopana pa skoraj 100 m.
Na hribu zahodno od Griž z ruševinami cerkve sv. Mihaela (452 m) je tako imenovano Šmihelsko gradišče. Naseljeno je bilo (Marchesetti, o. c. 48 in tab. V, 1) od prazgodovinske dobe do srednjega veka. Kamnit nasip v obsegu 450 m je mestoma visok 6 m in 15 - 25 m širok. V notranjosti je izkopaval Moser (MAGW 9, 1889 [2]). Med najdbami omenja prazgodovinske lončene posode, bronaste fibule, igle, obročke, uhane, železno sulično ost, glinaste vijčke, jantarne jagode in bruse. Iz rimske dobe so steklene solznice. Nekaj predmetov je v NM Dunaj (inv. 38509 - 38570 in 38890 - 38920; inv. 21599 - 21635 so izročili Italiji).
Izkopavanja v Runci jami niso dala arheološkega gradiva.
