Doba:
Na območju gradu v Štanjelu je bilo prazgodovinsko gradišče, od katerega je ohranjen samo še kakih 200 m dolg ostanek nasipa; našli pa so tudi rimske ostaline (Marchesetti, Castellieri [1903] 50; VS 3, 1950, 75).
Na neki njivi nasproti zahodnih grajskih vrat so našli manjše prazgodovinsko grobišče (Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 1879, 101, tab. II). Odkrili so bronasto cisto, pokrito s ploščo, v njej pa rtasto in certoško fibulo, bronast prstan, zapestnice in uhane. Zraven so našli grobo izdelano žaro, napolnjeno s kostmi. Večina predmetov je v muzeju v Trstu; bronasti prstan, pridobljen 1915, je v PM Ptuj (inv. 3733).
Iz rimske dobe sta v Štanjelu še nagrobnika In. It. X, 4, 315 v hiši št. 38, last F. Švagla in In. It. X, 4, 316 = CIL V 8204, ki je vzidan v prag zahodnih grajskih vrat.
Doba:
Med Koprivo in Kobjeglavo je na neki osamljeni manjši vzpetini zelo slabo ohranjeno manjše prazgodovinsko gradišče (Marchesetti, Castellieri [1903] 46).
Nedaleč stran je vhod v 38 m globoko brezno jame Jelenca v istoimenski gori. Vhod se odpira 1550 m in 174° S od Kobjeglave v višini 263 m. Kat. št. DZRJS 974. Tu je 1878 raziskoval Marchesetti (Boll. Soc. Adr. 4, 1878, 96) in našel prazgodovinsko keramiko, koščena šila in kamnito sekiro iz diaspora. Oblika in način izdelave posameznih drobcev keramike kažeta na lončarstvo, ki ga navadno poznajo bronastodobni kaštelirji. Najdbe hrani tržaški muzej. Jama se omenja še pod imenom Grotta presso S. Daniele del Carso ali Grotta dei Cervi.
Blizu tega brezna so v vinogradu Fabianija iz Kobjeglave našli (Boll. Soc. Adr. 4, 1878, 101 ss) posamezen grob ali še neznano nekropolo. Pri kopanju jam za trto so namreč zadeli na naslednje pridatke: glinasto posodo z ostanki sežganih kosti, manjšo lončeno posodo brez vsebine, bronasto posodo premera 20 cm s pepelom in ostanki človeških kosti, dve prazgodovinski fibuli, tri prstane in kos zapestnice. Drugi, verjetno iz posode padli predmeti so bili: zapestnica, deli druge zapestnice ter polovica tretje zapestnice, uhan, prstan in drobci še enega prstana. Najdbe sodijo v čas od 6. do 3. stol. pred n. š.
