Doba:
V vzhodnem delu vasi, ob cesti, ki pelje v Cerkno, na pol pota med župniščem in zadnjimi vaškimi hišami, je odkril Szombathy na ozkem pasu med cesto in v Idrijco padajočim pobočjem, na posestvu, ki je bilo last vdove Katarine Kovačič, P. D. Lap iz Idrije 29, znamenito grobišče. Izkopaval je 5. - 9. 10. 1886 in 14. 5. - 17. 6. 1887. Nekropola je bila 5 - 10 m široka in ca. 30 m dolga. Na tem prostoru je Szombathy odkril 47 grobov, ki so bili razen dveh vsi žgani, nekaj pa jih je bilo uničenih. Izredno bogati grobovi segajo časovno še v najmlajše halštatsko obdobje in dosežejo še zgodnjerimsko obdobje. Dva grobova ne sodita več v zaključeno skupino in sta poznorimska.
Grobišče je pomembno zaradi množine bronastega kovinskega posodja, na katerem so ohranjeni napisi v severnoitalski pisavi, in številnega železnega orodja. Kulturno je predstavnik skupine, ki je značilna za soško in idrijsko področje. Gabrovec, AV 17, 1966, 187 ss.
Najdišče je podrobno objavil J. Szombathy, MPK 1, 1903, 291 ss. Oc.: Marchesetti, MAGW 31, 1901, 109 ss. Njegova odlična objava je temeljna, tako da lahko pustimo ob strani vse krajše, toda pogostne omembe najdišča za časa izkopavanja in neposredno po njem. Obširno obravnava najdišče še Duhn, Messerschmid, Italianische Gräberkunde II (1939) 119 ss. Kratko Mozetič, Tolminski zbornik (1956) 25. Zaradi svoje kulturne samoniklosti in množine dragocenega gradiva je najdišče pogostno vključeno v splošne obravnave, ki jih na tem mestu ni mogoče navajati. Najdbe hrani NM na Dunaju, inv. 13576 - 13791 in 13991 - 14101.
