|
|
|
|
vas in potok pri Kamniku na Gorenjskem
|
|
|
|
na Sorškem polju med Loko in Kranjem
Mos so travniki Može. Za bitenjskimi hišami. Cerkev sv. Nikolaja je v Spodnjem Bitnju, cerkev sv. Tomaža pa v Zgornjem Bitnju. Cerkev sv. Vida je stala nekdaj za cerkvijo sv. Nikolaja (prim. IMK 1, 1891, 65) !!!!
Za lokalizacijo krajev v in okoli Bitnja: P. Blaznik, Bitenj (Geografski vestnik 4, 1928) in Sorško polje
|
|
vas in nekdaj grad na Vzh. Gor.
Gologwicz, 1341 21/1 (Novate 1,7; IMK 1, 3: Glogwiz !!!)
|
|
|
planina nad Staro Fužino v Bohinju
Atlas Slovenije imenuje to planino Blatce
|
potok pri Begunjah na Gorenjskem
Gl. Blato, močvirnat svet z. od Begunj na Gorenjskem
|
tudi Blata; oboje s. od Trebnjega na Dolenjskem
Radoltsmos in Mos se moreta nanašati na zaselek Blato, oziroma na močvirnato kotlino Blata pri Blatnem. Na katero obeh se ena ali druga označba nanaša ne morem reči. Število 18 kmetij v Mos leta 1343 bi kazalo, da se tukaj Mos nanaša na ves ondotni Blata imenovani okoliš .
|
močvirnat svet z. od Begunj na Gor,
Cerkev sv. Trojice, omenjene 1498, danes v tem okolišu ni, na enem zvonov v cerkvi v bližnjih Rodinah je upodobljena sv. Trojica (J. Lavtižar, Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica, 1897, str. 46)
|
|
nekdaj naselje pri Ostrogu blizu Šentjerneja na Dolenjskem
Naselje ne obstoja več. Na katastrski mapi iz 1. 1827 parcelno ime "na Blatskim" za pol je sz. od Ostroga pri Šentjerneju na Dolenjskem (P. Blaznik, Freisinška dolenjska posest, 25 in Urb. 4, 241, op. 149)
|
|
|
|
|
|
vas na Blokah
V Bločicah podružna cerkev sv. Primoža in Felicijana
|
pokrajina in vas (Velike) Bloke na Notr.
|
|
|
gorica pri Sv. Križu (Podbočje) na Dolenjskem
|
|
pri Škofji Loki v Poljanski dolini
|
Bohinjski planini v listinah 1344, 1347 in 1377 sta planini Lipanca in Javornik na Pokljuki. Bohinjsko planino 1498 ozir. 1493 - 1501 pa je iskati v zahodnem delu nekdanje radovlliške enklave v Bohinju, v območju ondotnih obsežnih studorsko-starofužinarskih planinskih pašnikov, nekako v prostoru, ki sega od planine v Lazeh pa na jug do visokih robov nad ukancem (prim. M. Kos v Geografskem vestniku 32, 1960, 133)
Zaradi označbe Bohinj glej tudi Bela Bohinjska, Jezero Bohinjsko in Srednja vas (Bohinjska)
|
|
|
|
po Kosu: Boriše
sv. Od Polšnika v Zasavju
|
|
v Zasavju
Waczer pharr, fara Vače. Modey, Mudey, voda Medija.
|
|
|
|
pri Vrhniki
(Stayn 1351 – Kamnik pri Preserju s cerkvijo sv. Vida.)
Prim . tudi podatke pri Bistri.
|
|
|
|
v Beli Krajini
capella sancte Margarethe, 1354, Cerkev sv. Marjete v Borštu, podružnica fare v Podzemlju
|
naselje in kasneje grad v bližini Novega Mesta
Prim. Valvasor, Ehre XI. knjiga, 138, 556.
|
Po Kosu: Boršte, pri Trebelnem na Dolenjskem
|
Castrum Bosisen išče A. Koblar pri Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem (IMK 1, 57) F. Kos meni, da je bil Bosisen prejkone blizu tam kjer izvira nedaleč od Valtarskega vrha potok Božja in kjer je še danes kmetija Bosen imenovana (Gr. 2, str. 339, op. 6)
Najboljša je lokalizacija P. Blaznikova, ki pravi, da je zelo verjetno iskati castrum Bosisen na ozemlju kraja imenovanega Frtica, ki po imenu kaže na utrdbo in je blizu Lučen juzno od Poljan nad Škofjo Loko. Kraj leži na meji nekdanjega loškega gospostva. V bližini izvira potok z imenom Velika Božna in v neposredni bližini je kmet Bozovičar, kar je nemara oboje v zvezi z imenom Bosisen (GMS 19, 1938, 3, 4) .na zemljevidu je s. od Lučen označena višina Bozovice (920 m)
|
vas pod enakoimenovanim gradom na Dol.
Podružna cerkev sv. Martina. Grad (haws) se kot nekdaj obstoječi omenja 1468. Zato označba bližnjega naselja Zagradec (M. Kos, GMS 21, 1940, 68) Po Valvasorju (Ehre, knjiga XI, 643) je bilo leta 1549 po kralju Ferdinandu dovoljeno Jakobu Lambergu izgraditi staro gradišče "Sagradez " v grad, ki je dobil ime "Weissenstein" — Boštanj.
|